Sindikati so v državni zbor vložili več kot 47.000 podpisov podpore za razpis referenduma proti interventnemu zakonu, ki je v zadnjih tednih močno razdelil javnost. Po njihovem mnenju zakon ogroža financiranje zdravstva, pokojnin in drugih javnih sistemov, podporniki zakona pa poudarjajo predvsem nižje davčne obremenitve in višje neto plače za zaposlene.
Interventni zakon med drugim prinaša razbremenitev dela in spremembe pri prispevkih, kar je sprožilo burne odzive tako med sindikati kot v gospodarstvu. Kritiki sindikalne pobude ob tem opozarjajo na zanimiv paradoks: ko država podjetjem nalaga nove stroške in obveznosti, se to pogosto predstavlja kot “solidarnost”, ko pa pride do davčnih razbremenitev, pa kot “napad na socialno državo”.
Vprašanje, ki se vse bolj odpira, je:
ali gre pri referendumu res za zaščito javnega sistema — ali predvsem za ideološki odpor do nižjih davkov in razbremenitve dela?
Zanimivo, kako so sindikati proti nižjim davkom in višjim neto plačam za zaposlene — hkrati pa niso oni tisti, ki morajo voditi državni proračun.
Ko je država podjetjem praktično čez noč nalagala nove stroške (minimalna plača, obvezna božičnica ipd.), ni bilo veliko govora o tem, ali bodo manjša podjetja to sploh preživela.
