Razprava o pokopu žrtev povojnih pobojev na osrednjem ljubljanskem pokopališču Žale dobiva vse ostrejše politične razsežnosti. Potem ko je ljubljanski župan Zoran Janković javno poudaril, da je »absolutno proti« takšni rešitvi, se je na njegove besede odzval tudi poslanec SDS Žan Mahnič.
»Če bo Zoran Janković oviral izvedbo zakona, ga je potrebno aretirati in zapreti. Če ne bo šel v zapor zaradi korupcije, bo šel pa zaradi nasprotovanja pokopa žrtev 2. svetovne vojne,« je zapisal Mahnič in pri tem dodal primerjavo z ameriškim gangsterjem Al Caponejem.
Janković je ob svojem nasprotovanju pokopu na Žalah poudaril, da bo Ljubljana ostala »junaška, mesto heroj, svobodna« ter ponovno izpostavil, da se ne sme enačiti tistih, ki so med drugo svetovno vojno premagali nacizem in fašizem. Njegove izjave so sprožile burne odzive dela politične javnosti, predvsem med zagovorniki dostojnega pokopa žrtev povojnih pobojev.
Vprašanje pokopa posmrtnih ostankov žrtev povojnega nasilja ostaja ena najbolj občutljivih tem slovenske zgodovinske in politične stvarnosti. Zagovorniki pokopa na Žalah poudarjajo, da gre predvsem za civilizacijsko vprašanje pietete in spoštovanja do mrtvih, ne glede na njihovo politično ali ideološko pripadnost.
V razpravi se pogosto omenja tudi stališče evropskih institucij, ki so v več dokumentih obsodile vse totalitarne režime 20. stoletja – nacističnega, fašističnega in komunističnega – ter poudarile pomen zgodovinskega spomina, sprave in dostojnega pokopa žrtev.
Ne glede na politična stališča pa ostaja dejstvo, da gre za ljudi, ki so bili po koncu druge svetovne vojne usmrčeni brez sodnih postopkov in desetletja brez urejenega groba. Prav vprašanje njihovega zadnjega počivališča tako še naprej ostaja tema, ki v slovenski družbi odpira razprave o zgodovinskem spominu, spravi in odnosu do preteklosti.
