Skip to content

Novice

Prisegla je nova vlada

Nova vlada Janeza Janše (16. vlada RS) bo imela 15 ministrov. Resorji so razdeljeni med SDS, NSi, Demokrate in Fokus. SDS bo vodila sedem ministrstev, NSi štiri, Demokrati tri, Fokus pa eno.

  • Janez Janša (SDS) – Predsednik vlade in vodja nove koalicije. V politiki je eden najizkušenejših slovenskih politikov, premier bo četrtič.
  • Janez Cigler Kralj (NSi) – Nekdanji minister za delo in družino. Prevzema področje kmetijstva.
  • Valentin Hajdinjak (NSi) – Dolgoletni menedžer in nekdanji direktor DARS-a. Vodil bo obrambni resor.
  • Monika Kirbiš Rojs (SDS) – Strokovnjakinja za regionalni razvoj in evropska sredstva. Ukvarjala se bo s kohezijsko politiko.
  • Anže Logar (Demokrati) – Predsednik Demokratov in nekdanji zunanji minister. Prevzema pomemben gospodarski resor.
  • Tadej Ostrc (Demokrati) – Eden izmed kadrov stranke Demokrati. Vodil bo zdravstveno reformo.
  • Polona Rifelj (SDS) – Prevzema področje okolja, prostorskega načrtovanja in varstva narave.
  • Andrej Šircelj (SDS) – Nekdanji finančni minister, ki se vrača na čelo finančnega resorja.
  • Mihael Zupančič (Demokrati) – Pravosodni resor bo vodil kot predstavnik Demokratov.
  • Ignacija Fridl Jarc (SDS) – Literarna zgodovinarka in nekdanja direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Prevzema kulturo.
  • Tone Kajzer (SDS) – Nekdanji zunanji minister in diplomat. Ponovno prevzema slovensko diplomacijo.
  • Suzana Lep Šimenko (SDS) – Poslanka SDS, ki bo skrbela za povezovanje Slovenije z rojaki po svetu.
  • Franci Matoz (SDS) – Odvetnik in dolgoletni Janšev sodelavec. Njegovo imenovanje velja za eno večjih presenečenj nove vlade.
  • Mateja Ribič (NSi) – Prevzema področje družinske politike, demografije in socialnih vprašanj.
  • Borut Rončević (SDS) – Sociolog in univerzitetni profesor. Vodil bo šolsko in znanstveno politiko.
  • Jernej Vrtovec (NSi) – Nekdanji infrastrukturni minister, ki se vrača na področje energetike in prometa.

Povzetek strankarske sestave:

  • SDS: Janša, Šircelj, Matoz, Kajzer, Fridl Jarc, Lep Šimenko, Rončević, Rifelj, Kirbiš Rojs.
  • NSi: Cigler Kralj, Hajdinjak, Ribič, Vrtovec.
  • Demokrati: Logar, Ostrc, Zupančič.
  • Fokus: del koalicijske kvote, vendar na grafiki ni posebej označen.
Deli naprej

Henry Nowak: Zakaj primer, ki pretresa Britanijo, ni deležen pozornosti kot George Floyd?

V Združenem kraljestvu še vedno odmeva primer 18-letnega študenta Henryja Nowaka, ki je decembra lani umrl po brutalnem napadu z nožem v Southamptonu. Posebno ogorčenje javnosti je povzročilo dejstvo, da so policisti ob prihodu na kraj dogodka sprva verjeli navedbam napadalca in Nowaka, ki je krvavel zaradi več vbodnih ran, vklenili ter obravnavali kot osumljenca. Šele kasneje so ugotovili, da gre za žrtev napada.

Posnetki policijskih kamer, objavljeni po zaključku sodnega postopka, so sprožili burne odzive po vsej državi. Britanski premier Keir Starmer je dejal, da mora policija odgovoriti na resna vprašanja glede svojega ravnanja, medtem ko poteka tudi uradna preiskava pristojnih organov.

Primer mnogi primerjajo z Georgeom Floydom, saj so tudi Nowakove zadnje besede bile »Ne morem dihati«. Kritiki opozarjajo, da je bila medijska in politična reakcija bistveno manjša kot leta 2020 ob Floydovi smrti, ko so protesti zajeli velik del zahodnega sveta. Podporniki tega stališča menijo, da bi moral vsak primer morebitnega sistemskega spodrsljaja policije prejeti enako pozornost ne glede na identiteto žrtve.

Po obsodbi storilca na dosmrtno zaporno kazen z možnostjo pogojnega izpusta po 21 letih so se pojavili tudi pozivi k zaostritvi kazenske politike. Med najbolj glasnimi je britanski politik Rupert Lowe, ki je izjavil, da bi morali v primeru njegove vlade storilci najhujših zločinov ponovno tvegati smrtno kazen.

Primer Henryja Nowaka tako ni več zgolj kazenski primer, temveč je postal del širše razprave o delovanju policije, zaupanju javnosti v institucije ter primernosti kazni za najhujša kazniva dejanja v sodobni Britaniji.

Deli naprej

Franci Matoz: Enaka merila za vse!

Med današnjim zaslišanjem kandidata za ministra za notranje zadeve Francija Matoza je bila med izpostavljenimi temami tudi ureditev romske problematike.

Gre za vprašanje, ki v delu slovenske javnosti že dlje časa sproža razprave o varnosti, delovanju pravosodja in enakem izvrševanju zakonov za vse državljane.

Na Altright.si smo v preteklosti opozarjali tudi na primer Aleša Šutarja, ki je v javnosti sprožil številne odzive zaradi občutka, da kazenska politika pri najtežjih kaznivih dejanjih ni dovolj stroga. Primer je sodni epilog dobil letos, pri čemer so mnogi opozarjali na nesorazmerje med težo dejanja in izrečeno kaznijo.

Prav zaradi podobnih primerov smo na Altright.si že leta nazaj začeli zbirati podpise pod peticijo za večjo varnost, učinkovitejše delovanje organov pregona ter ureditev problematike romskih naselij v Sloveniji.

Ker bo v bližnji prihodnosti z delom predvidoma nastopila nova desnosredinska vlada pod vodstvom Janeza Janše, bomo od prvega dne zahtevali konkretne ukrepe na področju varnosti, doslednega izvajanja zakonov ter enakih meril za vse državljane, ne glede na njihovo narodnost, poreklo ali družbeni položaj.

📌 Peticijo si lahko ogledate in podprete tukaj:
https://altright.si/peticija/

📌 Več o primeru Aleša Šutarja:
https://altright.si/primer-alesa-sutarja-dobil-sodni-epilog/

Deli naprej

Mitja Čander: Vesel sem umika »rdečih kmerov« z oblasti

Gost podkasta Info360 je bil pisatelj, urednik in soustanovitelj Beletrine ter Platforme sodelovanja Mitja Čander. V pogovoru je kritično spregovoril o stanju slovenske politike, medijev in kulture ter poudaril, da je vesel umika stranke Levica iz oblasti, ki jo je označil za »rdeče Kmere«. Ob tem je pojasnil, da gre za metaforo za majhno, ideološko povezano skupino z nesorazmernim političnim vplivom.  

Čander je zavrnil ugibanja, da bi bil razhod Anžeta Logarja z Janezom Janšo navidezen, ter dejal, da sam o tem nikoli ni dvomil. Dotaknil se je tudi očitkov nekdanje ministrice za kulturo Aste Vrečko, odnosov v kulturnem prostoru in svoje vloge v slovenski kulturni sferi.  

V pogovoru je poudaril pomen pluralnosti v kulturi, izpostavil avtorje, ki jih je pomagal uveljaviti prek Beletrine, ter predstavil tudi svoj novi knjižni projekt o zadnjih dveh letih življenja Josipa Broza Tita. 

Celoten podcast je na voljo na posnetku spodaj.

Deli naprej

Če bo oviral izvedbo zakona, ga je treba aretirati

Razprava o pokopu žrtev povojnih pobojev na osrednjem ljubljanskem pokopališču Žale dobiva vse ostrejše politične razsežnosti. Potem ko je ljubljanski župan Zoran Janković javno poudaril, da je »absolutno proti« takšni rešitvi, se je na njegove besede odzval tudi poslanec SDS Žan Mahnič.

»Če bo Zoran Janković oviral izvedbo zakona, ga je potrebno aretirati in zapreti. Če ne bo šel v zapor zaradi korupcije, bo šel pa zaradi nasprotovanja pokopa žrtev 2. svetovne vojne,« je zapisal Mahnič in pri tem dodal primerjavo z ameriškim gangsterjem Al Caponejem.

Janković je ob svojem nasprotovanju pokopu na Žalah poudaril, da bo Ljubljana ostala »junaška, mesto heroj, svobodna« ter ponovno izpostavil, da se ne sme enačiti tistih, ki so med drugo svetovno vojno premagali nacizem in fašizem. Njegove izjave so sprožile burne odzive dela politične javnosti, predvsem med zagovorniki dostojnega pokopa žrtev povojnih pobojev.

Vprašanje pokopa posmrtnih ostankov žrtev povojnega nasilja ostaja ena najbolj občutljivih tem slovenske zgodovinske in politične stvarnosti. Zagovorniki pokopa na Žalah poudarjajo, da gre predvsem za civilizacijsko vprašanje pietete in spoštovanja do mrtvih, ne glede na njihovo politično ali ideološko pripadnost.

V razpravi se pogosto omenja tudi stališče evropskih institucij, ki so v več dokumentih obsodile vse totalitarne režime 20. stoletja – nacističnega, fašističnega in komunističnega – ter poudarile pomen zgodovinskega spomina, sprave in dostojnega pokopa žrtev.

Ne glede na politična stališča pa ostaja dejstvo, da gre za ljudi, ki so bili po koncu druge svetovne vojne usmrčeni brez sodnih postopkov in desetletja brez urejenega groba. Prav vprašanje njihovega zadnjega počivališča tako še naprej ostaja tema, ki v slovenski družbi odpira razprave o zgodovinskem spominu, spravi in odnosu do preteklosti.

Deli naprej

Primer Aleša Šutarja dobil sodni epilog

Novomeško okrožno sodišče je 20-letnega Samirja Šiljića zaradi povzročitve hude telesne poškodbe s smrtnim izidom obsodilo na šest let in tri mesece zapora. Ker je imel iz preteklosti še dve pogojni obsodbi, mu je sodišče izreklo enotno kazen šest let in devet mesecev zapora. 

Šiljić je krivdo priznal v okviru sporazuma s tožilstvom in dejanje na sodišču obžaloval. Sodnik Peter Žnidaršič je pojasnil, da izrečena kazen sledi sodni praksi, pri odmeri pa so bile kot olajševalne okoliščine upoštevane obdolženčeva mladost, priznanje krivde in dejstvo, da je šlo za en sam udarec, ki pa je imel tragične posledice.  

Dogodek se je zgodil oktobra lani pred lokalom LokalPatriot v Novem mestu. Po ugotovitvah preiskave je Šiljić Aleša Šutarja močno udaril, zaradi padca na tla pa je ta utrpel hude poškodbe glave in kasneje v bolnišnici umrl.  

Primer v javnosti sproža številne odzive, predvsem zaradi vprašanja višine kazni. Ne pozabimo, da je v napadu življenje izgubil človek in da so otroci ostali brez očeta, zato se pojavljajo dvomi, ali 6 let in 3 mesece dolga zaporna kazen res predstavlja pravično zadoščenje.

Težko se znebimo občutka, da je bil s sporazumom o priznanju krivde dosežen kompromis, ki skuša zadovoljiti vse strani, a pri tem pušča grenak priokus in občutek, da pravica za pokojnega Aleša Šutarja ni bila v celoti dosežena.

Deli naprej

Incident na avtobusu LPP: spor med voznikom in potnikom končal s pljunkom

Na družbenih omrežjih se širi posnetek incidenta na avtobusu Ljubljanski potniški promet, v katerem sta se v spor zapletla voznik avtobusa in mlajši potnik. Po informacijah s posnetka naj bi bil povod za prepir prihod potnika s kolesom na avtobus.

Na posnetku je slišati povišan ton komunikacije, voznik pa med prerekanjem govori v srbohrvaščini in izreče več žaljivk na račun potnika. Incident se nato stopnjuje, ob koncu posnetka pa naj bi voznik proti fantu tudi pljunil.

Kdaj je do dogodka prišlo, za zdaj ni znano, prav tako še ni uradnega odziva Ljubljanski potniški promet oziroma pristojnih služb. Posnetek medtem na spletu sproža številne odzive uporabnikov.

Pljuvanje, zmerjanje v tujem jeziku in žaljenje države 🇸🇮, ki mu je dala vse. Vsekakor si zasluži odpoved in deportacijo.

Deli naprej

Janša tik pred vrnitvijo na oblast

Janez Janša je po vložitvi kandidature tudi uradno tik pred tem, da še četrtič postane predsednik slovenske vlade. Kandidaturo za mandatarja je podpisalo 48 poslancev, kar pomeni, da ima desnosredinska koalicija že zagotovljeno potrebno večino za izvolitev v državnem zboru. Glasovanje o mandatarstvu bo po napovedih potekalo v petek.

Po informacijah iz političnih krogov naj bi bila koalicijska pogodba praktično usklajena, nova vlada pa naj bi nastala zelo hitro po potrditvi mandatarstva.

A hkrati se stopnjujejo tudi poskusi, da bi Janšev povratek na oblast preprečili ali vsaj delegitimizirali. Tik pred odločanjem v parlamentu sta bili na ustavno sodišče vloženi dve pritožbi zaradi domnevnega vpliva tujih obveščevalnih služb na volitve. Skupina podpisnikov trdi, da volilni proces ni potekal povsem svobodno in brez zunanjih vplivov.

Med prvopodpisanimi ustavne pritožbe so tudi nekatera znana imena iz akademskih in civilnodružbenih krogov, kritiki pa menijo, da gre predvsem za politični pritisk v trenutku, ko postaja jasno, da bo oblast ponovno prevzela desnica.

Janša se je v zadnjih dneh odzival precej mirno in poudarjal predvsem potrebo po stabilni vladi po obdobju politične negotovosti in razdrobljenosti. Če bo v petek potrjen, bo to njegov četrti premierski mandat in eden največjih političnih povratkov v zadnjih letih.

Slovenijo tako očitno čaka nov politični preobrat, politično ozračje pa postaja iz ure v uro bolj napeto.

Deli naprej

Thomas Massie padel v najdražji kongresni bitki v zgodovini ZDA

Trump porazil svojega največjega upornika: Thomas Massie padel v najdražji kongresni bitki v zgodovini ZDA

Republikanski kongresnik Thomas Massie je izgubil republikanske primarne volitve v 4. kongresnem okrožju Kentuckyja proti Trumpovemu kandidatu Edu Gallreinu. Tekma je postala najdražja kongresna primarna bitka v zgodovini ZDA — skupno je bilo porabljenih več kot 32 milijonov dolarjev za oglase, politične napade in mobilizacijo volivcev.

Večina denarja ni prišla iz Kentuckyja, temveč iz nacionalnih političnih mrež, povezanih z Donaldom Trumpom, velikimi republikanskimi donatorji in proizraelskimi lobiji. Trumpov politični odbor oziroma njegova širša MAGA mreža je za podporo Gallreinu zbrala več kot 7 milijonov dolarjev, dodatnih približno 9 milijonov dolarjev pa so prispevale proizraelske interesne skupine in super PAC-i, povezani z AIPAC-om ter Republican Jewish Coalition. Skupaj je Gallreinova stran razpolagala z več kot 18 milijoni dolarjev zunanjega financiranja.

Massie je medtem zbral okoli 13 milijonov dolarjev, predvsem prek manjših individualnih donacij, libertarnih mrež in podpornikov gibanja “America First”, ki nasprotujejo vojaškim intervencijam v tujini. Pomembno podporo so mu dali tudi nekateri veliki konservativni donatorji, povezani s Club for Growth in krogom senatorja Randa Paula.

Massie je postal tarča političnega uničenja predvsem zato, ker je bil eden redkih republikancev, ki si je upal javno nasprotovati Donaldu Trumpu in interesom velikih donatorjev. Trump ga je več mesecev osebno napadal, ga označeval za izdajalca ter aktivno rekrutiral Gallreina, nekdanjega pripadnika Navy SEAL enot, da ga odstrani iz kongresa.

Posebej pomembno je tudi, da je bil Massie eden redkih republikanskih kongresnikov, ki ni želel sprejemati denarja od proizraelskega lobija AIPAC, kar ga je dodatno postavilo v konflikt z vplivnimi političnimi in finančnimi mrežami v Washingtonu.

Kdo je Thomas Massie — in zakaj je bil tak trn v peti Trumpu in milijarderjem?

Thomas Massie velja za enega najbolj neodvisnih in libertarnih republikancev v ameriškem kongresu. Dolga leta je glasoval proti povečevanju državne porabe, proti vojaškim intervencijam in proti širjenju pristojnosti zvezne vlade — ne glede na to, ali so predloge podpirali demokrati ali republikanci.

A pravi prelom s Trumpom in delom republikanskega establišmenta se je zgodil zaradi več ključnih tem:

  • zahteve po razkritju Epsteinovih dokumentov,
  • nasprotovanja ameriškemu financiranju Izraela,
  • nasprotovanja novim vojnam na Bližnjem vzhodu,
  • kritike ameriškega vpletanja v konflikte zaradi interesov tujih držav,
  • in glasovanja proti številnim Trumpovim zakonodajnim projektom.

Massie je bil eden redkih republikancev, ki je javno podpiral pobude za popolno objavo t. i. “Epstein files” — dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom in njegovim omrežjem vplivnih ljudi. V teh dokumentih so se pojavljala imena številnih vplivnih poslovnežev, politikov in ljudi iz Trumpovega kroga, omenjeno pa je bilo tudi ime Donald Trump.

Čeprav neposredne kazenske obtožbe proti Trumpu iz teh dokumentov niso izšle, je tema postala politično eksplozivna, še posebej med ameriško desnico, kjer so številni pričakovali popolno razkritje povezav elit z Epsteinom.

Massie je prav tako ostro nasprotoval ameriškemu financiranju izraelskih vojaških operacij in svaril, da ZDA ne smejo “bojevati vojn namesto Izraela”. Zaradi tega je postal tarča močnih proizraelskih lobističnih skupin, ki so nato vložile milijone dolarjev v njegovo odstranitev.

Njegov poraz zato mnogi vidijo kot jasno sporočilo: v današnji republikanski stranki praktično ni več prostora za politike, ki nasprotujejo Trumpu, vojaškemu intervencionizmu ali interesom velikih donatorjev.

Rezultat v Kentuckyju tako ni bil zgolj lokalna volilna tekma, ampak simbol širšega boja za prihodnost ameriške desnice.

Na družbenih omrežjih in v MAGA medijskem prostoru je Massie v zadnjih tednih dobil tudi močno podporo številnih vplivnih konservativnih komentatorjev in podcasterjev, ki so vse bolj kritični do Trumpa. Med najbolj glasnimi podporniki so bili Tucker Carlson, Candace Owens, Ian Carroll, Dave Smith, Megyn Kelly, Nick Fuentes, Alex Jones ter del širšega “America First” gibanja, ki nasprotuje novim vojnam in ameriškemu vpletanju na Bližnjem vzhodu.  

Mnogi med njimi so Massieja videli kot enega zadnjih politikov v Washingtonu, ki dejansko zagovarja protivojno politiko, omejevanje vpliva lobijev in razkritje Epsteinovih dokumentov. Prav zato je njegov poraz med delom MAGA baze sprožil veliko razočaranje nad Trumpom, saj mu očitajo, da je popolnoma stopil na stran establišmenta, proizraelskih lobijev in milijarderskih donatorjev — proti človeku, ki je predstavljal prvotni “America First” ideal.

Deli naprej

Sindikati vložili podpise za referendum proti interventnemu zakonu

Sindikati so v državni zbor vložili več kot 47.000 podpisov podpore za razpis referenduma proti interventnemu zakonu, ki je v zadnjih tednih močno razdelil javnost. Po njihovem mnenju zakon ogroža financiranje zdravstva, pokojnin in drugih javnih sistemov, podporniki zakona pa poudarjajo predvsem nižje davčne obremenitve in višje neto plače za zaposlene.

Interventni zakon med drugim prinaša razbremenitev dela in spremembe pri prispevkih, kar je sprožilo burne odzive tako med sindikati kot v gospodarstvu. Kritiki sindikalne pobude ob tem opozarjajo na zanimiv paradoks: ko država podjetjem nalaga nove stroške in obveznosti, se to pogosto predstavlja kot “solidarnost”, ko pa pride do davčnih razbremenitev, pa kot “napad na socialno državo”.

Vprašanje, ki se vse bolj odpira, je:
ali gre pri referendumu res za zaščito javnega sistema — ali predvsem za ideološki odpor do nižjih davkov in razbremenitve dela?

Zanimivo, kako so sindikati proti nižjim davkom in višjim neto plačam za zaposlene — hkrati pa niso oni tisti, ki morajo voditi državni proračun.

Ko je država podjetjem praktično čez noč nalagala nove stroške (minimalna plača, obvezna božičnica ipd.), ni bilo veliko govora o tem, ali bodo manjša podjetja to sploh preživela.

Deli naprej

Dnevne novice v vaš inbox

Prijavite se na e-novice in vsak dan prejmite najpomembnejše zgodbe.