France Turšič (rojen 1937 v Begunjah pri Cerknici) je dopolnil sedem let, ko so mu v enem poletnem mesecu leta 1945 ubili očeta, strica, babico, mater pa obsodili na smrt.

Kasneje so mu prepovedali šolanje in ga nekajkrat zaprli. Šel je skozi mariborske zapore, nedolžen in brez krivde. Potem je pobegnil v tujino (uspelo mu je šele v tretjem poskusu) in si dom našel v Franciji.

Njegova mati je žal spoznala krvoločna “narodna heroja” Ljuba Bavcona in Mitja Ribičiča.

Celotno pričevanje gospoda Turšiča:

http://4d.rtvslo.si/arhiv/pricevalci/174524020

Pripoved Franceta Turšiča, ki živi v Parizu, sodi med najzanimivejše v seriji Pričevalci. Rojen je bil v kleni kmečki družini leta 1937 v Begunjah pri Cerknici in spominja se, kako jim je hišo gradil oče Petra Opeke. Ob napadu na Jugoslavijo so očeta mobilizirali v kraljevo gardo, prišli so Italijani, narodno zavedni župnik Turk pa je sprva ljudi spodbujal, naj pomagajo upornikom v gozdu, ker da se borijo za svobodo vseh. Vendar se je odnos do partizanov povsem spremenil, ko so ti začeli pobijati slovenske ljudi, še posebej so se odvrnili od njih po krvavem uboju kovačevega sina Janeza Hitija in njegovega brata. France je bil kot petletnik priča vojnim grozotam, spominja se, kako je z ročicami lovil kri umirajočega Janeza Hitija, ko so ga prinesli v bližnjo hišo. Med vaščani je zavladal nepopisen strah, spoznali so, da se morajo partizanom upreti. France pove, da je izginilo veliko domačinov, marsikateri je končal v bližnjem Mihčevem breznu ali Krimski jami.