V normalnih državah novinarji predstavljajo 4. vejo oblasti in delujejo v smeri, da objektivno obveščajo državljane, kaj se dogaja v državi. No v Sloveniji pa novinarjev skoraj da nimamo, ampak imamo le kup družbeno političnih delavcev, ki po naročilu izvajajo pritiske.
Ta teden smo bili priča usklajeni akciji družbeno političnih delavcev. V t.i. aferi “Kredit” kjer si SDS od fizične osebe sposodila 450 tisoč evrov so praktično vsi dominantni mediji usklajeno pod pretvezo raziskovalnega novinarstva napadli največjo opozicijsko stranko.
Načeloma s takim poročanjem ni nič narobe, če bi seveda mediji z enako intenziteto poročali tudi od drugih strankah ali posameznikih ter njihovih finančnih mahinacijah. Težko pa se znebimo občutka pristranskosti, ko pa v drugih primerih, ko je npr. se z denarjem davkoplačevalcev obnavlja grad, ki je v lasti očeta soproge ministra za pravosodje (ne kredit, ampak nepovratna sredstva).
Ali pa še hujši primer, ko je bilo družini Janković odpisanih kar 16 milijonov evrov denarja, ki smo jih posredno z sanacijo bank tudi plačali davkoplačevalci.
Zagotovo najhujši primer finančnih mahinacij v Sloveniji pa sploh ni doživel nikakršne pozornosti s strani dominantnih medijev. V primer pranja iranskega denarja v državni NLB je bilo po ocenah strokovnjakov izplačanih od 300 do 600 milijonov evrov provizij!
Takrat družbenopolitični delavci niso tako glasno robantili!
VIR: BUTALCI.SI
